POLNO GLUPIH IN FIT ZADEV
Kljub temu, da mi je ta projekt bolj za zabavo kot karkoli drugega moram priznati, da sem se znašel v momentu refleksije. Večkrat sem dobil nasvet naj se malo zaustavim in zadiham. Tisti, ki me dobro poznajo vedo, da mi nikoli ni dovolj. Ko gre za delo in razvoj svojega posla vedno iščem nove projekte, nove priložnosti in nove zgodbe, ki jih lahko ustvarim. Vse to konec dneva pripelje do enega cilja. In to je pomagati posamezniku do boljšega počutja in bolj kakovostnega življenja.
Če ste prehodili kakšno daljšo pot, na primer izlet v hribe, boste naslednjo anekdoto razumeli.
Predstavljajte si, da ste vstali v mrzlo jutro neprespani, rahlo zoprni a vseeno veseli, ker se odpravljate na izlet. Pripravite si vse kar potrebujete, se vsedete v avto in odpravite do izhodiščne točke. Začenjate vzpon. Mine ura, dve, tri… vmes se nekajkrat vstavite za kratek počitek, zadihate, naredite požirek vode, mogoče si privoščite kakšen prigrizek in si zamomljate – “nekaj pa še je do vrha”. Nadaljujete pot, okoli vas je prelep razgled a vseeno še veliko vzpona. Kar naenkrat vam pot prekriža klopca in se odlčite, da se boste vsedli. Točka primerna za počitek, razmislek, kakšno fotografijo, če lovi signal pošljete sporočilo bližjim, da ste na dobri poti do vrha.
Tako nekako se jaz v tem trenutku počutim. Ta nov projekt mi je dal priložnost, da se ustavim, zadiham, pogledam na pot, ki sem jo prehodil, pošljem kakšno fotografijo in se pohvalim bližnjim, da mi ne gre slabo in ne rabijo skrbeti zame.
Če pogledam moje poslanstvo si nikoli nisem mislil, da bom kdaj tako pozitivno vplival na posameznikovo kakovost življenja, ki bi se mi zahvalil za moj čas in pomoč. In v vsem tem času se je tega nabralo kar nekaj. Naj bodo to moje stranke v fitnesu, naj bodo to posamezniki, ki so kupili enega izmed mojih online programov ali pa sledilci mojih vsebin. Konec dneva sem jaz tisti, ki bi se moral zahvaljevati saj si s tem služim kruh.
Glede na eseje pri slovenščini si niti malo nisem mislil, da bom kdaj pisal vsebino, ki jih bodo ljudje brali. Sploh pa ne, da me bodo znani mediji kontaktirali za članke ali moje mišljenje o določeni tematiki. Bil sem vloga strokovnjaka na enemu izmed najbolj gledanih večernih oddaj – 24ur INŠPEKTOR, večkrat kot gost na Dobro jutro na SLO1 in drugih televizijskih programih. Povabljen sem bil kot govorec na dogodku Cosmopolitan. Redni avtor člankov na portalih kot so MoškiSvet in Zadovoljna. Dejansko so iz različnih uredništev znanih slovenskih portalov želeli narediti intervju z mano in moj pogled na različne tematike o zdravju, fitnesu, hujšanju, aktivnem življenskem slogu in tako dalje. Malo mi je smešno in čudno a hkrati sem zelo vesel, hvaležen ter počaščen, da me želi nekdo “slišat”. Dečko s Kamn’ka haha.
Hkrati si pa tudi nisem mislil, da bom en dan predaval in svetoval novopečenim trenerjem, ki si kujejo svojo poslovno pot osebnega trenerstva.
In še zadnja zadeva za katero si nisem mislil. Podcast kot so-voditelj z mojima “bratoma” Blažem in Matjažem.
Ko sem Blažu omenil, da bi imeli podcast je bil takoj za. Vedel je, da bo to nek podvig, ki bo vseboval ogromno smeha in laično povedano idiotizma. Oba se zavedava, da kljub prej omenjeni hibi imava nekaj pametnega za povedat. Konec dneva sva oba že kar nekaj časa osebna trenerja za katerima je ogromno izobraževanj podkovano z izkušnjami s “terena”.
A kljub temu je nekaj manjkalo. Nek glas razuma, ki deluje na isti valovni dolžini kot midva. In evo, Matjaž. Prvo njegovo vprašanje je bilo kaj in zakaj?
Moja prvotna ideja je bila, da bo v podcastu sigurno vsaj nekaj pametnega kar lahko delim. Tudi, če strelamo samo neumnosti, se bo našlo nekaj pametnega kar lahko delim kot kratek video odsek, ki bo mojemu “sledilcu” naredilo “ahaaaaa” moment.
Med prvo epizodo se je zgodilo naslednje.
Celoten podcast nisem delal čisto nič drugega kot se pogovarjal z mojima frendoma. Nisem pogledal na telefon, če imam sporočilo, obvestilo, zgrešen klic ali email. Moje misli niso zašle kot ponavadi – kaj moram še narediti, splanirati, kloga poklicati, kaj organizirati in tako dalje. Bil sem v momentu. In to me je Matjaž razsvetlil med samim podcastom.
Po prvi epizodi se je zgodilo naslednje.
Ko je Matjaž ugasnil kamero naju je Blaž vprašal – “a sta vidva tut tok uživala?”. Oba sva nasmejano in začudeno odgovorila – “Ja!“.
Kljub temu, da je bil in tudi je prisoten strah smo uživali in si rekli, da moramo to ponavljati dokler nam bo podcast prinašal užitek.
Brez pričakovanja smo objavili zadevo na youtube in razglasili to na svojih medmrežjih. Vedel sem, da smo vsaj nekaj pametnega in uporabnega povedali. Upal pa sem, da bo še komu to smešno.
Odziv, ki je sledil ni nihče od nas treh pričakoval:
S tem projektom ne vemo točno kaj delamo. Želimo nasmejati vsaj eno osebo in ji polepšati dan ter ob tem povedati nekaj koristnega. Nič več in nič manj.
Hvala za lepe besede in se gledamo ter poslušamo v drugi epizodi. Če vas slučajno zanima ogled prve epizode, pa spodaj prilagam link do youtube kanala (kmalu na voljo na Spotify in drugje).
Pa brez zamere,
Lp
