Spoštovana in cenjena,
moje ime je Daniel in sem ta tip zgoraj na sliki. Več ali manj časa sem nasmejan kot zgoraj na fotki.
Ne bom ti na dolgo in široko razlagal kdo sem, ker danes nisva tukaj zaradi mene ampak zaradi tebe.
Tukaj sva zato, da ti v naslednjih 5 minutah povem nekaj, kar bi morala že dolgo slišati.
Danes sem dobil zanimiv kompliment moje stranke Ane, ki je na 43 minuti najinega srečanja rekla naslednje:
Vidš jst sm rabla primitivca. Če bi hotla met enga trenerja predavatelja bi šla na faks to poslušat. Tko pa jebem ježa na trenigu.
No, ta moment sem si vzel kot kompliment, ker se večino časa na mojih treningih zaje*avamo in podje*avamo a vseeno kot bi moja kolegica Ana rekla…
je*beš mi mater, umrla bom, je*i se Daniel, haha ne no, mrš, hvala, se vidva drug tedn. Lp
No, tukaj tudi nisem zato, da ti pametujem kako bi se morala spraviti ven tečt ali na fitnes ali začeti malo paziti na hrano. To “pismo” pišem z namenom, da ti povem, da te razumem in, da ni nič narobe s teboj.
“Kaj boš ti razumel?!”
Kot osebni trener sem delal s številnimi ženskami, ki so mi zaupale kako težko jim je stopiti v fitnes kaj šele trenirati.
Poznam punce, ki imajo zavidanja vredno postavo a se ne spravijo v fitnes. Pa ne zato, ker ne bi rabile ali bi jim bilo odveč.
Razlog je ta, ker si ne upajo.
Verjetno se bojiš, da boš izpadla kot največji debil.
Ali te skrbi, da nimaš pojma kaj bi delala, ker boš sigurno nekaj delala narobe.
In kot moški vem, da se ne morem popolnoma povezati z občutki negotovosti in strahu, ki jih mnoge ženske doživljajo, ko gre za vadbo v javnem prostoru.
Konec dneva me folk ne buli v rit ali prečekira na vsakem vogalu kako izgledam.
Iz prve roke sem izkusil s kakšnimi izzivi se srečujejo mnoge ženske, ko poskušajo stopiti v fitnes. Lahko je zastrašujoča in neprijetna izkušnja, polna občutkov dvoma, strahu in negotovosti. Ta čustva še predobro razumem, saj sem jih vedno znova videl pri svojih strankah in prijateljicah.
Za mnoge ženske se lahko ideja o obisku fitnesa in treninga zdi zastrašujoč ali celo nemogoč izziv. Pogosto obstaja strah, da bi te drugi obsojali, da ne bi bila dovolj fit ali dovolj močna ali da ne bi znala pravilno uporabljati “mučilnih naprav” v fitnesu.
Ta strah je lahko prenaporen in ga je težko premagati brez prave podpore.
Verjetno poznate naslednji… ne morem drugače reci kot mindfuck… ?
“Moram vsaj doma nekaj naredit preden grem v fitnes, da sploh pašem tja.”
Preberi spodnji odstavek in si ga potem prosim preberi še enkrat na glas.
Ne rabiš si zaslužit tega, da pašeš v fitnes. Ne sekiraj se za tiste “Gym-broje” ali “tamale fit instagramarke”, več ali manj je to vse v tvoji glavi. Velikokrat ti bo marsikdo v fitnesu šel naproti in ti pomagal. Zakaj? Ker smo imeli vsi vsaj enkrat v življenju nekateri strah, ko smo stopili v fitnes.
Poleg strahu in dvomov se mnoge ženske spopadajo tudi z občutkom nesamozavesti in težavami s telesno podobo. Obstaja družbeni pritisk, da morate ženske izgledati na določen način, biti vitke in “tonirane”, čvrsto rit brez kančka celulita ter dosegati idejo popolnega telesa. Nič čudnega, da se danes splača opravljati terapevtske storitve bolj kot kadarkoli prej.
Ta pritisk lahko povzroči občutke neustreznosti in dvoma vase, zaradi česar je še težje narediti prvi korak.
In kot moški, moram priznati, da si ne morem predstavljati, kako je biti nenehno pod mikroskopom obsojanja in družbenega pritiska, še posebej, ko gre za podobo telesa.
Mislim, bodiva realna…
Mene nihče nikoli ne “prečekira” tako kot tebe. Če mi nekdo, ki dviguje uteži poleg mene pokima je to nek znak spoštovanja. Kot ženska pa se ti lahko zdi, kot da vsi gledajo, sodijo in natančno preučujejo vsak tvoj korak.
Bog ne daj, da se kaj preveč vidi čez pajkice. Zato greš raje trenirat nekam v kot.
Pa iskreno, jaz bi tudi, če bi moj predklon gostil informativne dneve ginekologije.
Čeprav morda ne razumem povsem, kako je biti ženska v fitnesu, vem, da je potrebno veliko poguma in odločnosti, da se neposredno soočiš s temi strahovi in dvomi. Kapo dol vsaki ženski, ki je pripravljena narediti ta korak k bolj zdravemu in srečnejšemu življenju, ne glede na to, kaj si kdo misli.
Od svojih strank sem slišal že vse. Če se je kadarkoli v tvojem nenehno obratujočem in samodestruktivnem možganu pojavil vsaj eden izmed spodnjih strahov ga prosim pozabi:
…
“Preveč sem izven forme”
.
“Izpadla bom kot največji debil”
.
“Moram vsaj prvo doma nekaj naredit preden grem v fitnes, da sploh pašem tja. Da si sploh zaslužim iti v fitnes.”
.
“Nikoli ne bom kot ________”
.
“Če si kupim nove pajkice me bojo vsi obsojali kako izgledam. Če ne drugega si bom zavezala pulover okoli riti.”
.
“Ne znam uporabljati opreme”
.
“Vsi me gledajo, vsi me obsojajo kakšna sem”
.
“Počutim se zastrašeno v okolju testosterona, kjer se bojim, da ne pripadam ali ne bom jemana resno.”
.
“Ko se primerjam z drugimi dvomim vase in se sprašujem ali sem res lahko tam.”
.
“Bojim se poskusiti nove ali bolj zahtevne vaje… zato raje naredim svojih nekaj postaj in grem na kardio.”
.
“Skrbi me ali pravilno uporabljam naprave ali izvajam vaje, kar mi daje občutek, da sem nesposobna.”
.
“Bojim se neželene pozornosti ali komentarjev, kar me ovira pri sproščanju in fokusu pri določenih vajah.
…
Ni mi vseeno, ko vidim, kako se zaradi teh strahov in dvomov zadržuješ pri doseganju svojih ciljev in bolj kakovostnem življenju.
Na tisočine ur osebnega trenerstva, ki sem jih oddelal v vseh teh letih, si prizadevam ustvariti domače, varno in podporno okolje za svoje stranke.
Razumem, da ima vsaka svojo edinstveno pot in da sta za dosego svojih ciljev potrebna čas in trud.
Prav zato z vsako od svojih strank delam na način, da personaliziram proces, ki je prilagojen njihovim individualnim potrebam in zmožnostim.
Prav tako poskušam spodbuditi svoje pacientke (mirno, joke), da se osredotočijo na svoje prednosti in ne na “zaznane” slabosti. Če jim pomagam prepoznati njihov potencial, napredek in dosežke, si lahko okrepijo samozavest in se v fitnesu počutijo bolj prijetno.
Verjamem, da si vsaka ženska zasluži in želi, da se počuti opolnomočeno ter močno, tako fizično kot psihično. In, da si končno vsaj enkrat reče…
“pa pi*da sej si huda!”
Toda kljub vsem mojim prizadevanjem vem, da vas je še ogromno, ki se borite s premagovanjem svojih strahov in dvomov glede obiskovanja fitnesa. To je zelo osebno in čustveno potovanje in lahko traja kar nekaj časa, da prebrodimo te občutke.
Vendar pa želim da veš, da ni sama in da je na voljo ogromno podpore v različnih oblikah, ki ti lahko pomagajo na tvoji poti. Naj bo to kolegica, trener ali dobri programi, ki skrbijo za pravilno izvedbo vaj, dosegajo tvoje cilje in posledično poskrbijo za tvojo samozavest!
Skratka, kot “Coach” in predvsem “kolega” razumem izzive, s katerimi se srečujete ženske, ko poskušate obiskati fitnes in trenirati. Lahko je zelo čustveno in osebno potovanje, polno strahu, dvomov in pomanjkanju samozavesti. Vem, da se ponavljam ampak s pravo podporo in vodstvom lahko vsaka premaga te izzive in doseže svoje cilje.
Kot moški ti lahko zaupam, da te nihče ne obsoja tako, kot si misliš.
Večina folka v fitnesu je preveč osredotočena na svoje treninge in v svoj telefon, da bi sploh opazili, kaj počne kdo drug. In tudi če bi kdo slučajno izjavil kak nesramen komentar ali strmel, to pove več o njegovi lastni negotovosti kot o vas.
Ker ženske pogosto nosite breme sveta na vaših ramenih. Uravnotežate kariero, družino, prijateljstva in številne druge odgovornosti.
V tem kaosu je lahko enostavno izgubiti sebe in svoje dobro počutje. Želim te spomniti, da samoljubezen in skrb zase nista sebični; sta nujni.
Upam, da se vas bo več žensk kot ti, počutilo močne, da narediš ta prvi korak in začneš svojo pot do bolj zdravega in srečnejšega življenja.
Vsem ženskam zunaj, ki se trudijo iti v fitnes –
Razumem in kot strokovnjak in trener sem ponosen na vas.
Daniel
Ps: Če pri tem potrebuješ pomoč… naj bo to podpora kot trener ali samo nasvet mi napiši in ti z veseljem pomagam. Zato sem tukaj 🙂
