Moja zgodba 1.DEL
Zdravo!
moje ime je Daniel Jelovič in sem OSEBNI TRENER.
Moja prva strast sigurno ni bil fitnes ali dvigovanje uteži.
Pri devetih letih sem začel igrati košarko in iz hobija se je razvila ljubezen. Košarka mi je nudila varnost in odmik od realnosti. V štirinajstih letih igranja sem spoznal veliko soigralcev, kondicijskih in glavnih trenerjev. Vsak izmed njih je prispeval delček k mojemu odraščanju. Nekateri od njih so sedaj znana imena v košarki v evropskem merilu. Košarka mi ni omogočila le dragocenih prijateljstev, pač pa sem se skozi leta igranja naučil discipline, vztrajnosti in kolegialnosti.
Na kratko, košarka je predstavljala kar velik kos mojega življenja. Še vedno z veseljem v roke vzamem žogo. Ko je le možnost se odpravim na najbližje igrišče malo “potapkat”.
Še sedaj, če imam veliko na ramenih, vzamemo žogo in se zbristrim na igrišču! Vedno je bil in še kar je, nek filter.
Spoznal sem pa tudi, kako pomembna je fizična pripravljenost.
Med študijem na Fakulteti za šport sem našel nov izziv. To je bil fitnes. Seveda sem se s fizično pripravo srečal že pri košarki, imel sem kar precej teoretičnega in praktičnega znanja, ki sem ga želel deliti z drugimi. Vendar sem pravo strast in navdušenje našel v Ameriki na poslovnem izobraževanju leta 2014. Spoznal sem Chrisa Powella, trenerja, ki vodi program Extreme Weight Loss.
Navdušil me je njegov edinstven odnos in pristop do varovancev. Spoznal sem, da je osebno trenerstvo in pojem fitnes veliko več kot se zdi na prvi pogled. Je življenjski stil. Ko sem videl, koliko ljudem je pomagal, na koliko ljudi je vplival in pustil pečat.. ter kakšno zgodbo ustvarja, sem se odločil, da bom po tej poti krenil tudi sam.
Vendar na svoj način!
Nikoli nisem skrival, da nisem dokončal faksa. Na to sem še celo ponosen. “Successful college dropout” nekaj takega… Seveda moja mati še kar čaka da bom nekega dne prinesel domov diplomo. V kar iskreno dvomim, a nikoli ne veš 😉
Res pa je, da se mi od seminarjev in delavnic nabira diplom, da niti dovolj velike stene nimam, kamor bi jih lahko obesil, a o tem kdaj drugič.
Mi je žal da sem pustil fakulteto? Mogoče malo (zaradi papirja).
A hkrati sem zelo hitro dojel kaj bi rad delal, kaj je moja strast in na žalost tega nisem dobil na faksu. Zato sem poiskal in študiral ljudi, ki so že uspešni ne samo v industriji fitnesa, vendar tudi drugih tesno povezanih področij.
Psihologija, komunikacija, posel, nutricionistika in še in še… Vedno se lahko nekaj naučimo in tega se držim kot pribito.
Od takrat se ukvarjam profesionalno kot osebni trener in živim od tega. To je moja strast in poslanstvo.
